GRANIT

Granit sodi med magmatske kamnine, ki nastajajo s kristaljenjem silikatne taline. Pravimo ji magma ali žarja. Je najbolj razširjena kamnina iz podskupine globočnin, to je kamnin, ki so se strdile globoko v zemeljski skorji. V isto skupino spadajo tudi granodiorit, ki je zelo podoben granitu, gabro, diorit, sienit … Granit je popolnoma kristaljena kamnina sive ali rožnate barve in zrnate sestave. V njej opazimo zrna kremena, kalijevega glinenca, kislih plagioklazov in biotita. Ker je v svoji skupini najštevilčnejša kamnina, je temu primerno v svetu mnogo različic. Montblanški graniti so najstarejše (in tudi najvišje ležeče) kamnine v Evropi.
Granit se uporablja za notranje in zunanje talne obloge, stopnišča, pulte, mize, kamine, okenske police, fasade … Je zelo trda in trdna kamnina, zato je še posebno primeren za oblaganje prometne površine, ter zelo odporen proti statičnim in mehanskim obremenitvam. Z različno površinsko obdelavo granita dosežemo raznolikost uporabe. Površina je lahko polirana, strojno praskana, štokana, peskana ali žgana.


PORFIDO (PORFIR)

Porfido ali po slovensko portfir pravimo posebnemu tipu vulkanske kamnine, ki pripada takoimenovanemu »Atesinskemu porfirnemu platoju«, ogromnemu kompleksu v regiji Trentino-Alto Adige.
Te kamnine so zelo različne tako po kemijski sestavi, kot po barvi ali po načinu rašče in sledijo vulkanskim erupcijam izpred 260 mil. let. Enkratna vertikalna rašča kamenine je posledica cikličnih razlitij lave na že ohlajene plasti, med katerimi je pri ohlajevanju nastal plin, kateri jim vse do danes daje plastnost. Kemična sestava (nad 70% silicija, okrog 14% aluminija, pribl. 8% alkalov in majhen % železa, apnenca in magnezija) in mineralna sestava (kristali quarza, sanidina in pirosenov v nekakšni zmesi steklene paste), dajejo materialu izredno trdnost in odpornost proti kemikalijam ter ga uvrščajo v sam evropski vrh materialov za obloge in tlakovanje.
Odvisno od debeline in velikosti blokov ob izkopu, porfido obdelajo v plošče različnih velikosti, debelin, v prave in neprave oblike (kocke, binderji,  klesance, stopnice, mozaike pokrove…). Z dodatno obdelavo ga z žaganjem oblikujejo v poljubne oblike, z brušenjem v polgladke in gladke materiale ter z žganjem v različne nianse in odtenke.
Možnost uporabe porfida kot materiala za arhitekturo in dekorativne namene so neomejene. Vaša domišljija, naše znanje in strokovnost, lahko vaše okolje ali vaš bivalni prostor z materiali, ki vam jih podjetje Mavingrad d.o.o. nudi, spremenita v nekaj prijetnega, udobnega in okolju prijaznega. S pomočjo porfida lahko na zelo domiselen način združite staro z novim, klasično z modernim…
Povpraševanje in izbira tega materiala se iz dneva v dan povečuje. Porfido si je z vso svojo žlahtnostjo (od različnih nians barv, trdote, obstojnosti in odpornosti na razne mehanske poškodbe in vremenske vplive) in z kvaliteto vgradnje, našel mesto v skoraj vsaki prostorski ureditvi, ki kliče po enostavnosti, prijetnosti, eleganci in lahko tudi prestižu.

KVARCIT

Kvarcit, ki je na voljo v čudovitih barvah, odlikujejo tudi odlične fizične lastnosti, saj je odporen na vročino, mraz, kisline, ter spodjedanje oz. abrazijo. Kvarcit je zelo ognjevzdržen material. Uporabljamo ga lahko kot talno ali zidno oblogo, v notranjih ali zunanjih prostorih.

Postavimo ga lahko kot mozaik oz. opus incertum ( skrle), kjer je površina lahko naravno klana ali starinsko obdelana.
Postavitev je možna tudi v obliki ravnih ploskev, postavljenih horizontalno, z matirano površino. Robovi teh ploskev so lahko rezani ali sekani.
Antično obdelan kvarcit je mešanih barv. Lepo se poda tudi obrobam bazenov, 3 robovi so rezani, medtem, ko je eden zaobljen. Kvarcit lahko postavimo kot plošče za stopnice, robovi so v tem primeru rezani. Primeren je tudi za podzidke oz. podstavke (cokule). Stranice so lahko sekane, rezane, zaobljene.  Možne so razne obdelave površin; krtačene površine, žgane, antično, starinsko obdelane površine.

Je metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz kremena. Zrna v sestavi so ostroroba, z vsebnostjo vlage 0,21%.  Po Mohsovi trdotni lestvici je kvarcit na 7. mestu.
Kvarcit je zelo gost material, saj tehta od 2.860 do 2.900kg/m3.
Barve na voljo:
- Giallo Imperiale - rumena,
- Bianco - bela,
- Perla Marina,
- Rosa Oriente.


1.  zmrzal:  ne zmrzuje
2.  ogenj:   protipožarna obstojnost
3.  vpojnost vode:  najnižji koeficient vpojnosti naravnega kamna
4.  zdrsnost: ni zdrsno


ARDESIA

Ardesija ali ardezija  je naravni kamen brazilskega porekla. Uporabljamo  jo za tlakovanja in obloge, pogosto tudi za dekoracijo.  Zaradi dokaj sorazmernega loma in enakomerne 9mm debeline , je idealna  za postavitve na lepilo. Ardesija je idealna tudi za postavitve v zunanjosti, saj se njene naravne barve lepo zlijejo z ambientom.


TEHNIČNI PODATKI

1.volumenska gostota:

- ardesia verde - zelena: 2,75 g/cm3
- ardesia grigio - siva:     2,72 g/cm3
- ardesia nero - črna:      2,75 g/cm3
- ardesia foglia d'autuno: 2,71 g/cm3
- ardesia porpora - bordo:2,75g/cm3

2. elastičnost materiala:

- ardesia verde - zelena: 54,33
- ardesia grigio - siva:     60,64
- ardesia nero - črna:      48,67
- ardesia foglia d'autuno: 26,43
- ardesia porpora - bordo:54,33

3. absorbcija vode:

- ardesia verde - zelena: 0,29 %
- ardesia grigio - siva:     0,36 %
- ardesia nero - črna:      0,44 %
- ardesia foglia d'autuno: 0,21 %
- ardesia porpora - bordo: 0,29 %

4. poroznost:

- ardesia verde - zelena: 0,79 %
- ardesia grigio - siva:     0,99 %
- ardesia nero - črna:      1,20 %
- ardesia foglia d'autuno: 0,57 %
- ardesia porpora - bordo: 0,79 %

5. obstojnost na abrazijo:

- ardesia verde - zelena: 21,23
- ardesia grigio - siva:     /
- ardesia nero - črna:      13,93
- ardesia foglia d'autuno: 15,30
- ardesia porpora - bordo:21,23

LUSERNA

Luserna ali gnajs je primerna za tlakovanje pločnikov, za konzole oz. cukule, za obloge stopnic. Odlične estetske učinke pa dosežemo tudi pri postavitvi luksuznih oblog v zunanjostih in notranjostih hiš. Čeprav je lahko zelo tanka, je izredno vzdržljiva, odporna proti obrabi in hudim vremenskim neprilikam.
Je izredno gost material, saj tehta 2.660kg/m3. Po Mohsovi lestvici je na 7. mestu. Luserna je tudi izredno ognjevzdržna.
Kamen luserna ima lahko različno obdelane vidne površine; naravno površino, krtačeno oz. starinsko obdelano površino, bleščeče obdelano površino, žgano površino ali neobdelano – Bugnato površino.

Na voljo je v štirih barvah Grigio - siva, Blu - modra, Doréé - zlata ter Rossiccio - rdečkasta.


TEHNIČNI PODATKI

1. glavne sestavine: kvarc - glinenci - sljuda

2. volumenska gostota: 2.620/2.660 kg/m3

3. trdnost:  visoka

4. obstojnost na zmrzal: absolutna (ne zmrzne)

5.odpornost na vodo: absolutna

6. odpornost na ogenj: absolutna

7.obstojnost na abrazijo: visoka

8. zdrsnost: visoko protizdrsna


MOZAIK

Cesar Avgustus (63 pr.kr – 14 po kr.), prvi rimski cesar je za prestolnico rimskega cesarstva izjavil; "Našel sem mesto iz opeke in ga zapustil v marmorju".
Dejstvo je, da je vsaka uspešna civilizacija poleg kopičenja materialnih dobrin in ozemelj razvijala in negovala tudi znanost, umetnost in kulturo, ki je bila drugim nedostopna. Tudi danes civilizacijsko uspešnost določenega naroda lahko merimo po tem, koliko vlaga ne le v avtomobile, stanovanja in firme, pač pa v njihovo dodano vrednost, ki jo predstavlja umetnost in kultura trajnega pomena in vrednosti. Tej skupini umetnosti gotovo pripada umetnost izdelave mozaika. Lepa slika, mozaik ali druga umetnina gotova izžareva v prostor v katerem se nahaja enkratno energijo ter mu daje lepoto, privlačnost in očarljivost, ki bi jo sicer ne imel. Za uspešno izdelovanje mozaikov pa pravzaprav ni potrebno veliko, le navdih, ljubezen do mozaikov, smisel za barve, podrobnosti in obliko ter ogromno časa in napornega dela.


PROUČEVANJE KAMNOV

Geologi in mineralogi lahko razlagajo in ugotavljajo oblike, barve, lastnosti mineralov…Temperatura in tlak močno vplivata na kemijo minerala, predvsem na barvo in čistost. Pri določevanju fizikalno-kemijskih lastnosti so pomembne naslednje:

TRDOTA je pomembna lastnost, določa se s pomočjo Mohsove trdotne lestvice in sicer tako, da se neznan kamen praska oz. razi z vzorcem iz Mohsove trdotne lestvice:
1. lojevec
2. sadra
3. kalcit
4. fluorit
5. apatit
6. ortoklaz
7. kremen
8. topaz
9. korund
10. diamant
Mineral, ki je v lestvici višje, razi tistega pod njim. Danes se sicer ta način ne uporablja več, saj se na ta način lahko poškoduje površina kamna. Preprosto lahko preizkusimo trdoto tako, da s kamnom neznane trdote potegnemo po steklu.Če nastane zareza, ima kamen trdoto večjo od 6.

GOSTOTA je zelo pomembna lastnost, določimo jo enostavno. Gostota pove, kolikokrat je 1 cm3 neznanega kamna težji od enakega volumna vode. Kremen je 2,65 krat težji od vode, torej ima gostoto 2,65.

PROZORNOST se lahko določi tako, da kamen pogledamo tako, da skozenj pada močna svetloba. Prozoren kamen je npr. diamant, prosojen mesečev kamen in neprozoren kamen je npr. turkiz.

TEŽA (masa) se določa s preciznimi tehtnicami. KARAT je enota za dragulje. Označi se s »ct« . 1 ct je enak 0,2 grama. Torej ima 1g 5 karatov. Ta enota ni enaka enoti KT, ki velja za zlato in druge kovine. Npr. 14 karatno zlato pomeni 585g čistega zlata na 1 kilogram zlata.

BARVA je prav tako ena najpomembnejših lastnosti. Redki kamni imajo vedno isto barvo in pravimo, da so istobarvni. Večina kamnov je brezbarvnih. Barvo kamnu dajejo elementi (kovine) vključeni v strukturo. Npr. smaragdu dajeta zeleno barvo krom in vanadij. Take kamne imenujemo drugobarvne. Tretja vrsta pa so lažno oz. umetno obarvani kamni. Nekateri kamni lahko pod vplivom močne svetlobe tudi zbledijo. Vsak kamen pa lahko daje več barvnih odtenkov, odvisno, kako ga gledamo.

SIJAJ kamna se pokaže pri močni svetlobi. Lahko je kovinski, masten, voščen, steklen, svilen, biseren, diamanten…

DISPERZIJA nastane, če se svetlobni žarek v kamnu razkloni v vse barve mavrice oz.barvnega spektra. Ta je lepo vidna pri diamantu, tako nastane njegova občudovana barvna ognjevitost. Nekateri umetni kamni imajo celo večjo disperzijo kot diamant in se zato uporabljajo kot imitacije.

DVOJNI LOM (žarek se pri vstopu 2x lomi) in LOMNI KOLIČNIK sta tudi zelo pomembni lastnosti s pomočjo katerih se lahko natančno določi vrsta kamna.

TOPLOTNA PREVODNOST se uporablja predvsem za ločevanje diamantov od ostalih kamnov. Diamant ima daleč najvišjo toplotno prevodnost od ostalih kamnov.

OPTIČNE LASTNOSTI so lahko zelo zanimive in tipične za določen kamen. Znan je pojav zvezde pri zvezdnem rubinu ali črni zvezdi. Mačje oko nastane pri odboju svetlobe na vlaknastih ali iglastih vključkih. Opalizacija pa je igra barv pri dragem opalu. Pisane pege nastanejo zaradi majhnih kroglic kristobalita.

Da mineral postane dragulj, mora imeti lep izgled, barvo, posebne optične lastnosti ( visok sijaj, lomni količnik, visoko briljanco), visoko trdoto. Biti mora velik in redek.


METAMORFNE ALI SPREMENLJIVE KAMNINE
Kamnine, ki so spremenile svojo sestavo in lastnosti potem, ko so že bile strnjene na zemeljskem površju. Kamnine, ki so bile podvržene kemični ali strukturni spremembi, zaradi visokih temperatur (magma), visokih pritiskov ali zaradi zamenjave elementov s vročimi aktivnimi tekočinami.
Metamorfne kamnine spoznamo po tem, da so sicer večinoma kristalizirane, podobno kot magmatske, toda zaradi slojevitosti spominjajo tudi na sedimentne kamnine. Navadno se pojavljajo blizu magmatskih kamnin in sestavljajo obsežne dele geološko starejših območij, najdemo pa jih tudi v mlajših. Zaradi slojevitosti. ki sta jo povzročili izpostavljenost visoki temperaturi in pritisku, so manj odporne proti preperevanju in eroziji kot magmatske.
Pomembno je vedeti, da so metamorfne kamnine nastale s spreminjanjem drugih, prvotnih kamnin, bodisi magmatskih ali sedimentnih in to v različnih globinah zemeljske skorje, kjer sta vladala različno močan pritisk in različno visoka temperatura.

Najpogostejše metamorfne kamnine:
Izvor iz magmatskih kamnin:

filit, kloritov skrilavec, zeleni skrilavec

blestnik, amfibolit

gnajs, ortognajs, eklogit, olivinski skrilavec, serpentinit

Izvor iz sedimentnih kamnin:

apnenčev filit, apnenčev kloritni skrilavec

kvarcit, blestnik, apnenčev blestnik, marmor

paragnajs, granatov gnajs, apnenčev gnajs, apnenčev silikatnik, grafit

NAVODILA ZA POLAGANJE UMETNEGA KAMNA

Za polaganje umetnega kamna ne potrebujemo polagalca ker je polaganje je enostavno.
1.     priprava lepila
2.     pripravimo kamen - ga premažemo z lepilom
3.     pozor: zatem, ko razmažemo tanek sloj lepila na steno, namestimo lepilo na hrbtno stran kamna
4.     namestitev kamna
5.     kamen lahko kotno namestimo
6.     ko so kamni nameščeni pripravimo vrečko za fugiranje
7.     fugiramo
8.     ko se masa za fugiranje osuši fuge skončamo.
9.     po končanem delu vse očistimo s čopičem in vodo.

Nasvet za pripravo delovnega prostora
Priporočljivo je, da si pripravimo več škatel različnih barv. V škatle namestimo kamne približno enakih velikosti in barv. S tem, ko imamo vse razporejeno lažje delamo. Preden polagamo preizkusimo različne variante, da vidimo katera je najbolj primerna. Ko polagamo, postavljamo manjše kamne poleg večjih, grobe kamne poleg gladkih, višje kamne poleg nižjih. S takim načinom polaganja dosežemo veliko kombinacij, ki prispevajo k boljšemu končnemu izgledu.
Začetek polaganja: od vogalov navzven.


Povozni in pohodni zunanji tlaki

Tokrat smo se pri zunanji ureditvi osredotočili na tlakovane površine. S tlakovanjem povezovalnih poti do hiše, okoli nje in po pripadajoči parceli dosežemo, da so le-te udobne, varne in tudi estetsko usklajene z objektom in okolico.
Kvalitetna izvedba tlakovanih površin se začne že pod površjem. Pravilno, dovolj globoko utrjen teren oz. podlaga iz ustreznega nasutja je pogoj, da bodo tlakovane površine primerno dolgo služile svojemu namenu. Tudi trajnost zaključnih tlakov je pogosto odvisna od kvalitetno pripravljene podlage. Priporočljivo je pripraviti vsaj 50 cm debelo, dobro utrjeno nasutje iz lomljenca in peska ustrezne granulacije, ki bo nudilo čvrsto oporo zaključnim tlakom, obenem pa skrbelo tudi za kvalitetno dreniranje terena in preprečevalo neugodne vplive zimske zmrzali na njih.

Konfiguracija terena določa tudi ureditev nagibov tlakovanih površin. Nagibi naj bodo usmerjeni od objekta, površine naj bodo čimbolj ravne in gladke, vsakih 30-50 m2 naj bodo urejeni kanali za odvajanje površinske vode v meteorno kanalizacijo.

Zaključne tlake lahko polagamo v pesek, armirani pusti beton ali na armiranobetonske plošče, v določenih primerih pa neposredno na zemljo. Najbolj obstojni so tlaki, ki so lepljeni na betonsko podlago, saj niso izpostavljeni mehanskim obremenitvam ob posedanju ali dvigovanju terena. Izvedba je zaradi betonske podkonstrukcije najdražja, zahteva pa tudi ustrezno odvodnjavanje površinske vode. Polaganje zaključnega tlaka v armirani pusti beton je nekoliko cenejše, ne zagotavlja enake trdnosti podlage, kot prvi primer. Dodatno odvodnjavanje površinske je potrebno. Polaganje v pesek pride v poštev le pri določenih vrstah zaključnih tlakov. Je hitro in enostavno, zahteva pa odlično utrjeno podlago, sicer se lahko pojavijo neravnine zaradi posedkov. Ker se velik del odvodnjavanje izvrši skozi fuge med tlakovci, mora biti granualcija nasutje pravilno izbrana. Slabost je izpiranje peska iz fug ob močnejših nalivih. Polaganje v zemljo pride v poštev na travnatih površinah, kjer odstranimo rušo ter izravnamo podlago z drobnim peskom. Položene tlakovce nato ob robovih zasujemo z zemljo.

Za zaključni sloj imamo na razpolago obloge iz številnih materialov – naravnega in umetnega kamna, keramike, betona in betonskih prefabrikatov, lesa, asfalta, itd. Izbira je v večini primerov odvisna od cene izdelkov, našega okusa in želja, terena ki ga bomo tlakovali, …..

Poglejmo si kaj lahko izberemo na trgu in kakšne so posebnosti posameznih zaključnih tlakov.

Nasutje
Za nasutje debeline 50 cm potrebujemo pesek različnih granulacij. Spodnji sloj je navadno lomljenec večje granulacije (cena ca. 1.550,00 SIT/m3), proti površini pa se uporablja dorobnejši pesek. Pesek zrnavosti 16-32 mm (cena 3.300,00 SIT/m3) nasujemo na lomljenec, za zaključni sloj nasutja pa uporabljamo navadno drobni pesek 4-8 mm (cena ca. 3.100,00 SIT/m3).

Betonska podlaga
Določene vrste tlakov moramo polagati na armiranobetonsko ploščo, na kar ne smemo pozabiti, ko pripravljamo primerjalno cenovno kalkulacijo. Tako podlago zahtevajo vse vrste keramike, Cotto, parket itd. Cena izvedene armiranobetonske plošče se giblje (material in izvedba – 11.000,00 SIT /m2 pri debelini ca 20 cm). Na njo lepimo zaključni tlak s posebnimi cementnimi lepili. Betonska podlaga je lahko tudi iz armiranega pustega betona (material in izvedba – 900,00 SIT /m2 pri debelini 8-10 cm) v katerega polagamo zaključni tlak, ki se po določenem času sprime s podlago.


PIETRA D'ORIENTE

Pietra d'Oriente je peščenjak, ki je na voljo v različnih odtenkih barve, ki je glede na svoje površje protizdrsno in z veliko obstojnostjo na mraz in led. Primerna je tako za notranje kot za zunanje tlakovanje.